Marsikatero gospodinjstvo si danes ne predstavlja več življenja brez kurilnega olja, saj kurilno olje poskrbi, da so v najhladnejših zimskih dneh, ko zunaj vztrajajo le še sneženi možje, stanovanjski prostori prijetno ogreti. Mnogi ga uporabljajo tudi za ogrevanje sanitarne vode. Le z zares vročo vodo si lahko privoščite parni tuš oziroma steam showers, kot mu rečejo proizvajalci. A redko kdo pomisli na to, kako kurilno olje sploh nastane. Samo pridobivanje tega energenta ni niti najmanj enostavno in zahteva kar nekaj tehnoloških korakov.
Kurilno olje se pridobiva s predelavo surove nafte, na takšen način pa se pridobivata tudi bencin ter motorno olje. Nafta in vsi njeni derivati so danes pomemben energetski vir, ki ga viri obnovljive energije še nekaj časa ne bodo mogli nadomestiti. Poleg teh energetskih proizvodov se iz nafte namreč pridobiva še okoli 3000 kemijskih spojin ter približno 2500 drugih kemijskih proizvodov.
Surova nafta je po svoji kemijski sestavi zmes približno 500 različnih spojin, med katerimi prevladujejo ogljikovodiki, prisotne pa so tudi žveplove, dušikove in kisikove primesi. Sama sestava surove nafte je odvisna od nahajališča do nahajališča ter se med samimi nahajališči razlikuje. Tako nekatera nahajališča vsebujejo veliko čistejšo surovo nafto, ki vsebuje manj primesi, kar občutno poceni njeno predelavo. Sama surova nafta namreč ni uporabna, zato se v rafinerijah prečisti in predela v uporabne proizvode, ki imajo ustrezne in želene lastnosti.
Za predelavo surove nafte do končnih produktov se v industriji uporabljata dva osnovna postopka: frakcionirna destilacija ter kreking. Frakcionirna destilacija je proces, pri katerem komponente surove nafte ločimo med sabo na podlagi njihove temperature vrelišča. V industriji se za to uporabljajo veliki rezervoarji, iz koder nafta po ceveh teče skozi kotel, kjer se upari. Pare nato prehajajo v destilacijsko kolono, ki deluje kot hladilnik – tam se pare znova utekočinijo. Na takšen način se komponente nafte med sabo ločijo in z regulacijo temperature lahko izoliramo le tiste naftne frakcije, ki so uporabne za določen namen. Preostanek se vrne nazaj v kotel ter gre skozi novo fazo destilacije. S krekingom pa daljše verige ogljikovodikov, ki jih dobimo po frakcionirni destilaciji, razcepimo na krajše verige.
Na takšen način se pridobiva tudi kurilno olje, ki je po svoji sestavi podobno plinskemu olju. A vsaka zmes spojin, ki jo dobimo po frakcionirni destilaciji, še ni kurilno olje. Splošno veljavne zahteve za lastnosti ter kakovost kurilnega olja so pri nas podane v slovenskem standardu SIST 1011:2000. Če želi proizvajalec tržiti kurilno olje na našem območju, mora njegov proizvod najprej ustrezati tem zahtevam, šele nato pa ustrezni regulatorni organi odobrijo njegovo prodajo na naših tleh.





