Marsikatero gospodinjstvo si danes ne predstavlja več življenja brez kurilnega olja, saj kurilno olje poskrbi, da so v najhladnejših zimskih dneh, ko zunaj vztrajajo le še sneženi možje, stanovanjski prostori prijetno ogreti. A redko kdo pomisli na to, kako kurilno olje sploh nastane. Samo pridobivanje tega energenta ni niti najmanj enostavno in zahteva kar nekaj tehnoloških korakov.

Cisterna kurilnega olja

Kurilno olje se pridobiva s predelavo surove nafte, na takšen način pa se pridobivata tudi bencin ter motorno olje. Nafta in vsi njeni derivati so danes pomemben energetski vir, ki ga viri obnovljive energije še nekaj časa ne bodo mogli nadomestiti. Poleg teh energetskih proizvodov se iz nafte namreč pridobiva še okoli 3000 kemijskih spojin ter približno 2500 drugih kemijskih proizvodov.

Surova nafta je po svoji kemijski sestavi zmes približno 500 različnih spojin, med katerimi prevladujejo ogljikovodiki, prisotne pa so tudi žveplove, dušikove in kisikove primesi. Sama sestava surove nafte je odvisna od nahajališča do nahajališča ter se med samimi nahajališči razlikuje. Tako nekatera nahajališča vsebujejo veliko čistejšo surovo nafto, ki vsebuje manj primesi, kar občutno poceni njeno predelavo. Sama surova nafta namreč ni uporabna, zato se v rafinerijah prečisti in predela v uporabne proizvode, ki imajo ustrezne in želene lastnosti.

Za predelavo surove nafte do končnih produktov se v industriji uporabljata dva osnovna postopka: frakcionirna destilacija ter kreking. Frakcionirna destilacija je proces, pri katerem komponente surove nafte ločimo med sabo na podlagi njihove temperature vrelišča. V industriji se za to uporabljajo veliki rezervoarji, iz koder nafta po ceveh teče skozi kotel, kjer se upari. Pare nato prehajajo v destilacijsko kolono, ki deluje kot hladilnik – tam se pare znova utekočinijo. Na takšen način se komponente nafte med sabo ločijo in z regulacijo temperature lahko izoliramo le tiste naftne frakcije, ki so uporabne za določen namen. Preostanek se vrne nazaj v kotel ter gre skozi novo fazo destilacije. S krekingom pa daljše verige ogljikovodikov, ki jih dobimo po frakcionirni destilaciji, razcepimo na krajše verige.

Na takšen način se pridobiva tudi kurilno olje, ki je po svoji sestavi podobno plinskemu olju. A vsaka zmes spojin, ki jo dobimo po frakcionirni destilaciji, še ni kurilno olje. Splošno veljavne zahteve za lastnosti ter kakovost kurilnega olja so pri nas podane v slovenskem standardu SIST 1011:2000. Če želi proizvajalec tržiti kurilno olje na našem območju, mora njegov proizvod najprej ustrezati tem zahtevam, šele nato pa ustrezni regulatorni organi odobrijo njegovo prodajo na naših tleh.

Kurilno olje v peči by McBeth

Dandanašnji dan se kurilno olje najpogosteje uporablja za ogrevanje stanovanj, hiš in poslovnih ter drugih prostorov. Kurilno olje je po pogostosti uporabe za ogrevanje drugi energent, takoj za plinom, s katerim se prav tako ogreva veliko gospodinjstev. Tako kot plin, tudi kurilno olje odlikuje mnogo lastnosti, ki jih poznajo vsi tisti, ki se v hladnih zimskih dneh grejejo z njegovo pomočjo.

A vsako kurilno olje, ki ga danes najdemo na tržišču, še zdaleč ni tako kakovostno, kot bi si želeli. V želji po čim večjem zaslužku nekateri proizvajalci proces pridelave in predelave kurilnega olja skrajšajo, kar pa pripelje do tega, da je dobljeno kurilno olje slabše kakovosti. Pred samim nakupom kurilnega olja se zato velja pozanimati, kaj sploh kupujemo in kakšne kvalitete je kurilno olje, ki ga bomo kupili in shranili v našo cisterno.

Dobro je, da se pri nakupu kurilnega olja odločimo za kurilno olje, ki ima visoko kurilno vrednost. Kurilna vrednost nam pove, koliko energije lahko pridobimo iz ene enote kurilnega olja. Čim višja je kurilna vrednost, tem več energije bo pri sežigu nastalo. To pomeni, da bomo za ogrevanje naših prostorov potrebovali manj kurilnega olja, kot pa v primeru, da bi za ogrevanje uporabili kurilno olje z nizko kurilno vrednostjo. Na takšen način pa lahko hitro privarčujemo tudi kar nekaj denarja.

Ena izmed lastnosti kurilnega olja, na katero moramo biti prav tako pozorni pred nakupom, je tudi vsebnost nečistot. Večja, kot je vsebnost nečistot, več sajastih oblog, katrana ter korozije bomo s časom našli na steni kotla ter v notranjosti dimnika. Vse to pa lahko občutno skrajša življenjsko dobo kurilnih naprav. Zato je pomembno, da se odločimo za nakup takšnega kurilnega olja, ki vsebuje čim manj sedimentov, koksnih ostankov ter vode.

Še ena pomembna lastnost kurilnega olja pa je temperatura tečenja. Temperatura tečenja nam pove, pri kateri temperaturi je kurilno olje še v tekočem stanju. Za to lastnost je zaželeno, da je čim nižja, še posebej, če bo kurilno olje shranjeno zunaj hiše. V primeru, da se zunanja temperatura spusti pod temperaturo tečenja, bo kurilno olje spremenilo svoje agregatno stanje in postalo trdno ter tako neuporabno za ogrevanje naše hiše.

Pred nakupom kurilnega olja je zato od prodajalca smiselno zahtevati potrdilo o kakovosti kurilnega olja. Tako se lahko vnaprej prepričamo, da je kurilno olje, ki ga želimo kupiti, ustrezne kvalitete in da nam bo dalo to, kar od njega pričakujemo. Nakup kurilnega olja ni nikoli poceni investicija, zato se je pred samim nakupom resnično smiselno prepričati, da kupujemo kakovostno kurilno olje.

Kurilno olje by Getty Images via @daylife

Pred nakupom kurilnega olja zagotovo vsakogar zanima, ali je sedaj pravi čas za ta nakup ali pa bi se z nakupom mogoče splačalo počakati še kakšen mesec ali dva. Kurilno olje sodi med naftne derivate, skupaj z motornim bencinom ter dizelskim gorivom. Cene naftnih derivatov se oblikujejo na osnovi določil Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki določa, da se cene naftnih derivatov spreminjajo vsakih 14 dni.

V osnovi je cena kurilnega olja odvisna od dveh stvari: trošarin ter marže. Trošarina je davek na določeno blago, vključujoč alkohol, tobak, bencin ter kurilno olje. Vsi prihodki od trošarin se zlivajo v proračun Republike Slovenije, ta davek pa se plačuje za vse trošarinske izdelke, ki so bili proizvedeni na našem ozemlju ali pa se k nam uvozijo. Marža pa je »davek«, ki nam ga naloži prodajalec. Namen marže je, da si prodajalec z njo pokrije stroške poslovanja in si ustvari profit. Od prodajalca do prodajalca je torej odvisno, koliko marže bo na svoj izdelek zaračunal. Večja kot je marža, dražji je namreč izdelek. Velja še dodati, da marža ponavadi predstavlja le majhen odstotek končne cene izdelka in da si veliko večji kos zaslužka odtrga država.

Ravno zaradi različnega nihanja trošarin pa cena kurilnega olja skozi leto krepko niha. Nekega pravila, ki bi nam povedalo, kdaj se splača kupiti kurilno olje, ni. Špekulanti, ki niso seznanjeni s podatki iz preteklih let, vedno pravijo, da se kurilno olje splača kupiti takrat, ko je povpraševanje po njem najnižje. To bi pomenilo, da se kurilno olje splača kupiti v poletnih mesecih, saj nas takrat greje sonce. A to ne drži. Podatki iz leta 2006, 2008 in 2010 nam kažejo, da je bila v teh letih cena kurilnega olja najvišja ravno v obdobju junij – avgust. Zanimivo pa je, da je bila v teh letih cena kurilnega olja najnižja ravno v zimskih mesecih – decembra, januarja ter februarja. Ravno takrat, ko je povpraševanje po tem energentu največje in ko bi pričakovali najvišje cene.

Zgornjo teorijo, da se kurilno olje splača kupiti tik pred zdajci, pa na glavo postavijo podatki iz leta 2007 in 2009. Takrat je bila cena kurilnega olja v zimskih mesecih najvišja, v poletnih pa se ni vzpenjala visoko pod nebo.

Vidimo, da nekega pravila, kdaj kupiti kurilno olje, na žalost ni. Vse je odvisno od politike, ki določa višino trošarin. Pred nakupom pa se zagotovo splača preveriti, kakšne so cene pri različnih prodajalcih. Prodajalci imajo namreč različno visoke marže, ki vplivajo na končno ceno, prav tako pa nudijo različne možnosti odplačevanja. Zato pred nakupom kurilnega olja preverite ponudbo različnih prodajalcev ter se nato odločite za tisto možnost, ki bo vam najboljša.